ALENKA BOLE VRABEC
…odšla je…na svetovni dan gledališča, ki je bilo in ostaja Alenkino svetišče.
Alenka Bole Vrabec se je rodila leta 1937 v Kranju. Leta 1955 končala gimnazijo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala primerjalno književnost in od 1957 do 1961 dramsko igro na takratni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Za vlogo Klitajmnestre v Muhah Jeana-Paula Sartra je leta 1962 prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Tej so v naslednjih skoraj šestih desetletjih sledile še številne nagrade in priznanja, imenovanja.
Debitirala je v Mladinskem gledališču v Ljubljani, kjer je bila članica med letoma 1961 in 1963, igrala pa je tudi v Teatru 57. Leto dni je bila zaposlena kot dramaturginja v uredništvu radijskih iger Radia Ljubljana. Od 1976 je delala kot strokovna sodelavka za gledališko dejavnost na Zvezi kulturnih organizacij (ZKO).
Med letoma 1992 in 1999 je bila direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah. Tudi po letu 1999 je sodelovala z jeseniškim gledališčem kot igralka, režiserka, ostala je neločljiv del festivala Čufarjevi dnevi. Festival je bogatila kot članica strokovne žirije, ki je presojala odrasle ali mladinske predstave ali kot selektorica.
Alenka Bole Vrabec se je v gledališču Toneta Čufarja kot igralka, režiserka (ali oboje) podpisala pod naslednje predstave:
REŽIJA:
DATUM |
AVTOR |
NASLOV DELA |
---|---|---|
25.09.1992 |
Fran Levstik |
Juntez |
14.11.1992 |
Alenka Bole Vrabec |
Miklavž na zemljo ne more |
22.03.1993 |
Hrvoje Hitrec |
Eko – eko |
17.04.1993 |
Raymond Queneau |
Vaje v slogu |
17.06.1994 |
Več avtorjev |
Čarovnice |
26.07.1994 |
Rudolf Baumbach |
Zlatorog |
18.11.1994 |
Gitica Jakopin |
Ljubezen |
14.11.1997 |
Tone Partljič |
Gospa Poslančeva |
06.12.1998 |
Jana Milčinski |
Marjetica in Zmaj |
28.10.1999 |
Josip Ogrinec |
Kje je meja |
10.03.2000 |
Vinko Möderndorfer |
Mama je umrla dvakrat |
07.11.2004 |
Dario Fo, Franca Rame |
Seks, toda z užitkom |
IGRA:
DATUM |
AVTOR |
PREDSTAVA |
---|---|---|
22.11.1980 |
E. Ionesco |
Učna ura |
15.12.1989 |
Tepavčevič, Kalezič |
Haldol depo |
17.04.1993 |
R. Quenau |
Vaje v slogu |
10.12.1993 |
R. Cooney |
Pokvarjeno |
13.05.1994 |
J. C. Danaud |
Žensko ročno delo |
26.07.1994 |
R. Baumbach |
Zlatorog |
18.11.1994 |
G. Jakopin |
Ljubezen |
19.10.1995 |
C. Goldoni |
Impresarij iz Smirne |
12.04.1996 |
Marriott, Grant |
Oprostite, napačna soba |
15.11.1997 |
E. Flisar |
Padamo, padamo |
04.12.1998 |
H. Kleist |
Razbiti vrč |
10.03.2000 |
V. Möderndorfer |
Mama je umrla 2 krat |
13.12.2009 |
T. Partljič |
Čaj za dve |
Bila je nepogrešljiva mentorica pri Gledališču slepih in slabovidnih Nasmeh in kar nekaj predstav je nastalo na odru in v koprodukciji z GTČ Jesenice.
Tudi gledališki podmladek v jeseniškem gledališču je bil deležen neštetih nasvetov in smernic, ki jih je začrtala izkušena Alenka Bole Vrabec.
Z zanimanjem si je ogledala vse, kar je nastajalo na naših odrskih deskah, bodrila, se veselila slehernega gledališkega dogodka in dosežka. Pogrešali bomo oko pronicljive gledalke in smeh, značilni prodorni smeh »gledalke Alenke«, ki je pogumno odmeval in vzpodbujal iz gledališke dvorane. Bil je preprosto nalezljiv in je sporočal: Ja, dovoljeno se je smejati! Imejte se lepo, uživajte z nami!«
29. januarja letos smo jo na našem odru zadnjič gostili kot ustvarjalko. Na ogled je ponudila gledališko sladico: večer s satiričnimi, poskočnimi, odbitimi pa tudi resnimi razmisleki priljubljenega Andreja Rozmana – Roze, ki jo je ustvarila z ekipo Linhartovega odra.
Hvala, Alenka, za rozine rozinice.
Ne moremo pa mimo vloge Alenke Bole Vrabec v Partljičevi komediji ČAJ ZA DVE (premiera 13. 12. 2009, GTČ Jesenice), ki je pod režijsko taktirko Iztoka Valiča postala prava uspešnica, doživela 26 ponovitev, pobirala nagrade in številna odobravanja. Alenka je več kot prepričljivo uprizorila lik upokojene gledališke igralke, ki jesen življenja preživlja v domu za ostarele.
Predstavo si lahko ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=FD7FWUNrozY&t=34s
MARIJA ALENČICA BOLE VRABEC,
v našem hramu, ki časti boginjo Talijo,
bomo večno častili tudi tvoje ime in tvoje delo.
Dobrodošla v večnosti!
Tvoji (Čufarjevi) gledališčniki