OBRAZLOŽITEV STROKOVNE ŽIRIJE:

Jan Horvat ne zahteva gledalčeve pozornosti, temveč jo s svojo subtilno in pristno igro skoraj neopazno, a vztrajno pritegne. Spretno in premišljeno obvladuje igralska izrazna sredstva, pri čemer jecljanje, eden osrednjih elementov njegove vloge, nikoli ne postane prisiljeno ali karikirano, temveč organsko izhaja iz notranje razklanosti lika. Billyja oblikuje kot osebnostno poln in ranljiv lik, katerega stiska se razkriva postopoma. Prav zato je njegov končni zlom toliko močnejši – gledalca globoko gane in pretrese.
Z dosledno, dovršeno in nepretenciozno igro ustvari ganljivo podobo človeka, čigar ranljivost se nas dotakne prav zato, ker je nikoli ne vsiljuje.

OBRAZLOŽITEV STROKOVNE ŽIRIJE:

Igralka z naravno in organsko igro ustvari verodostojen lik, v katerem se prepletajo ranljivost, krhkost in odločnost. Z občutkom za repliko in medosebne odnose vzpostavlja neposredno bližino z gledalcem; v nekaterih trenutkih imamo občutek, kot da sedimo z njo za isto mizo. Skozi predstavo razvije jasen čustveni lok, v katerem postopoma razkriva notranjo stisko in potrebo po spremembi. S svojo igralsko prisotnostjo in čustvenim razponom ustvari prepričljivo podobo ženske, ujete v kompleksnost sodobnih odnosov.

OBRAZLOŽITEV STROKOVNE ŽIRIJE:

Gašper Stojc ustvari živo, večplastno in karizmatično odrsko pojavo. Z navidezno lahkotnostjo, igrivostjo in boemsko svobodomiselnostjo oblikuje lik, v katerem se prepletajo mladostni zanos, uporniška drža in neomajna vera v lastne ideale. Njegovo igro odlikuje celostna uporaba igralskega aparata – od suverenega obvladovanja prostora in izrazite telesne prisotnosti do izostrenega občutka za ritem in partnerstvo na odru. Kljub dolžini predstave ohranja pozornost gledalca in jo s svojo energijo nenehno obnavlja.
Njegova interpretacija presega zgolj poustvarjanje zgodovinske osebnosti. Odlikuje jo posebna igralska svoboda, skoraj otroški igralski naboj, drznost in nepredvidljivost, ki liku vdihnejo življenje. V njem se boemska lahkotnost sreča z vztrajnostjo borca, ki kljub težkim časom ne odneha verjeti v svoje ideale. Stojc ustvari vlogo, ki je hkrati nežna in uporniška, igriva in pretresljiva.

OBRAZLOŽITEV STROKOVNE ŽIRIJE:

Pionir novega sveta je predstava, ki s svojo avtorsko drznostjo, raziskovalno zavzetostjo in izrazito gledališko energijo presega okvire pričakovanega. Besedilo, ustvarjeno posebej za uprizoritev, priča o obsežnem raziskovalnem delu, predanosti in času, ki ga je avtorska ekipa namenila odkrivanju življenja in dela Toneta Čufarja. Prav ta osebna zavzetost je eden najmočnejših motorjev predstave. Čutiti je, da Čufar za ustvarjalce ni zgolj zgodovinska osebnost, temveč del njihove skupne identitete – navsezadnje nosijo njegovo ime društvo, gledališče in festival. Ta odnos se prenaša tudi na gledalca in uprizoritvi daje posebno čustveno napetost ter zanos.
Kljub skoraj triurnemu trajanju predstava ne izgubi ritma ali pozornosti gledalca. Biografskega gradiva ne podaja suhoparno, temveč ga spretno prepleta z manj znano Čufarjevo poezijo in dramskimi besedili ter tako pred nami postopoma oživlja človeka, ki ga morda doslej nismo zares poznali. Posebej prepričljiv je celoten igralski kolektiv, ki deluje povezano, usklajeno in homogeno. Igralci drug drugemu prisluhnejo, se podpirajo in skupaj gradijo odrsko dogajanje, pri čemer nihče ne izstopa na račun celote. Ob tem suvereno obvladujejo tudi bogato jezikovno raznolikost – od gorenjščine do štajerščine, primorščine, nemščine in italijanščine. Jezik postane živ in razgiban gradnik uprizoritvenega sveta, igralci pa dokazujejo izostren posluh za njegovo raznovrstnost.
Scena se pred našimi očmi sestavlja in spreminja ter dokazuje, kako veliko je mogoče doseči z minimalnimi sredstvi. Kitarska glasba vnaša skoraj punkovski, uporniški naboj, ki v zanimivem kontrastu zazveni s kostumografijo tridesetih let prejšnjega stoletja.
Pionir novega sveta je ganljiv poklon Čufarju – ne kot obvezno ohranjanje spomina na velikega rojaka, temveč kot iskrena potreba, da ga ponovno odkrijemo kot človeka. Hkrati odgovarja tudi na vprašanje, ki smo ga zastavili uvodoma: zgodba umetnika, ki je verjel v pravičnejši svet in imel posluh za malega človeka, nam ima danes še kako veliko povedati.
To je predstava, ki je ne bi želeli gledati le enkrat. In predstava, kakršnih si na ljubiteljskih odrih želimo še več.

PODPORNIKI FESTIVALA