405. PREMIERA
Rok Sanda
PIONIR NOVEGA SVETA
Gledališki projekt ob 120 – letnici rojstva Toneta Čufarja.
PREMIERNA UPRIZORITEV: 14. NOVEMBER 2025 (krstna izvedba)
PREDSTAVA TRAJA 160 MINUT IN IMA ODMOR
NASTOPAJO:
Tone: Gašper Stojc
Lojze: Primož Košir
Beti, Silvira: Neja Šmid
Perko, Škrlj, Kranjc, Rojic, Rudi: Milan Trkulja
Angela, Slavka, Zdenka: Olja Šest
Anton, Bernot, Franko, Ehrlich: Klemen Klemenc
Webrova, Milica: Polona Šest
Thaler, Teply, Virgil, Strohmeier, Žebot, Vlado: Lojze Ropret
Kristan, Ivo, Kreft, Dolinar, Karel, Boris: Matija Kunstelj
Ana, Iza, Ivanka: Elizabeta Žnidaršič Stefanciosa
USTVARJALCI:
Besedilo in režija: Rok Sanda
Pomočnica režije: Jasna Dolčič
Scenografija: Rok Sanda in Samo Pivač
Glasba: Samo Pivač
Luč: Klemen Košir
Ton: Matic Hering
Kostumografija, rekviziti: Aleksandra Džajić
Grafična podoba: Rok Sanda in Samo Pivač
Koordinator igre: Gašper Stojc
Foto: Nik Bertoncelj
Mnogo zanimivih anekdot, ki sem jih spoznal tekom svojega raziskovanja, sem moral vreči iz besedila, da imamo zdaj predstavo, ki se lahko postavi na oder in ljudje ob njej (upam) ne zaspijo. Če bi moral na hitro oceniti, bi rekel, da sem na oder dal kakšnih dvajset odstotkov vsega, kar bi lahko povedal. Stvari je za en konkreten in zelo zanimiv roman.
Besedilo skuša zadeve simbolično združevati. Njegove pesmi, njegova besedila, vse se prepleta v tem dramskem delu, ki predvsem kaže na to, da so stvari na nek način ves čas enake. Borili so se za pravice, ki jih zdaj po koščkih izgubljamo.
Na koncu se Tone obrne proti nam. Ali bomo tudi mi zmogli svojo borbo? Ali bomo na koncu izgubili vse, pravice, svobodo in tudi svet sam, ker smo preveč radi buljili v zaslone, da bi opazili, da se kuhamo v vreli vodi?
Tone Čufar je bil pionir novega sveta. Seveda je bil v svojih prepričanjih ideološki. Ampak v srcu je bil čist. Želel je le boljši svet za vse. Moje besedilo je poklon temu Tonetu, ki je postal Čufar.
Pionir novega sveta je delo, ki skuša zabrisati meje med obdobji. Začne se nekje v letu 1925, konča v letu 1942, vendar so letnice nepomembne. Predstava nas popelje na izkušnjo, ki drvi iz prizora v prizor skozi življenje Toneta Čufarja, tja v neizogibno.
Če še niste vedeli, vam lahko pokvarim konec kar tukaj: Tone Čufar namreč umre. Klavrna je njegova smrt, žalostno neherojska, tragično prazna vseh fanfar. Morda mu zato postavljamo spomenik za spomenikom? Ker na njegovem pogrebu ni bilo nikogar.
Tone, v imenu vseh, ki smo prišli za teboj, hvala za tvoj boj. Mi ga bomo nadaljevali.
Tvoji potomci, novega sveta pionirji.
Rok Sanda,
režiser